Najstarejša do sedaj odkrita letnica na Medvedovi kmetiji je vklesana na ostanku hrastovega portala in označuje leto 1768.

Najstarejši dokument, ki smo ga našli med zapuščino, pa nosi datum 2. april 1789.

Po obstoječih družinskih zapisih (avtor je župan Hinko Medved) se kot prvi omenja MATIJA MEDVED, rojen 1655. leta. Njegov sin MARTIN MEDVED naj bi bil glede na zapise gospodar v sredini 18. stoletja. Nasledil ga je LOVRENC MEDVED, ki je umrl leta 1802. Za njim je bil gospodar FRANC MEDVED, ki je umrl 1839. leta. Z njim se je po omenjenih zapisih končal četrti rod Medvedove rodbine. Ohranjen je dokument takratne davkarije na njegovo ime iz leta 1822. (1)

JANEZ MEDVED, rojen leta 1811, naj bi bil po zapisu Sreskemu načelstvu v Krškem leta 1835 (2) prvi župan tukajšne občine in jo je nepretrgano vodil 16 let. Pred njim so to funkcijo opravljali rihtarji. V njegovem času so pozidali enonadstropno delno podkleteno hišo, pokrito z rženo slamnato streho, iz katere je štrlel dimnik črne kuhinje, ki je bila v pritličju in katere ostanki so še vidni.

Iz tega časa se je ohranila letnica 1841, ki je vklesana na hrastovem portalu kleti kašče.

Konec druge polovice 19. stoletja je postal gospodar Janezov sin JOŽEF MEDVED. Ohranjena je originalna pisemska ovojnica z odtisom glave »Josef Medved in St. Georgen, bei Scharfenberg, Post Ratschach via Steinbruck« (3) ter njegov odtis pečata na pisemski ovojnici (4).

Ohranjenih je kar nekaj njegovih pisem, ki se nanašajo na urejanje šolanja za sina Hinka v Ljubljani, pismo gospodinji, pri kateri je sin živel itd.

Njegov sin HINKO MEDVED, rojen 1874, je opravil ljudsko šolo v Sv. Juriju. Ohranjeni sta dve njegovi šolski naznanili (1883 in 1885/86) (5a, 5b) ter pismo očetu iz šole (6). Po šolanju v Ljubljani se je vrnil domov. Iz tega obdobja je ohranjen naborni dokument (7) in dokument o dopustu med služenjem cesarske vojske habsburške monarhije (8).

V obdobju med leti 1914 in 1941 je bil več mandatov župan Sv. Jurija pod Kumom takratni gospodar Hinko Medved. Ohranjenih je nekaj dokumentov iz zadnji let te krute vojne, kot so npr. seznami nabornikov črnovojnikov. #1 Poleg kmetije je imel tudi eno od znanih krajevnih gostiln.

Hinkov sin LADISLAV MEDVED je v letu 1919 na Državni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu opravil sadjarski tečaj (9).

Po prihodu nemških okupatorjev leta 1941 se je na kmetijo naselil nemški župan, ki je prišel iz Graza. Vsi Šentjurčani, razen nekaterih, ki so jih Nemci potrebovali za normalno delovanje, so bili izseljeni. Po predaji poslov novemu nemškemu županu je Hinko Medved od njega dobil zagotovilo, da ga ne bodo ovirali, če zapusti domačijo v naslednjih 12 urah. Sicer bi bili kot vsi ostali deportirani v Nemčijo.

Zato je gospodar HINKO MEDVED z ženo, s tremi hčerami in z dvema sinovoma (10, 11) prebegnil v Čatež pod Zaplazom, kjer je bil župnik Hinkov stric po mami – Henrik Povše. Ta del slovenskega ozemlja pa je že pripadal italijanskemu okupatorju. Sina Janeza so v Čatežu med napadom ustrelili Nemci in je pokopan na tamkajšnem pokopališču pri svojem stricu župniku. Decembra 1944 pa so Nemci na begu iz taborišča ustrelili Medvedovega sina Borislava.

Ladislav Medved je moral z ženo MONIKO (rojeno NOVAK) na začetku vojne zapreti trgovino na Dolah pri Litiji in namestiti nemški napis (12).

Ostali otroci Hinka Medveda so z družinami preživeli vojno na svojih domovih v okupirani Sloveniji.

Zadnje dni vojne so štirje sinovi, od tega trije z družinami, preko tunela Ljubelj prebegli v Avstrijo zaradi propagande o delovanju rdečearmejcev po vzhodni Sloveniji. Ker so bili med prvimi, so jih poslali v begunsko taborišče Špital ob Dravi. Od tam so tri družine Medvedovih odšle v Kanado, ena pa v Ameriko.

Leta 1945 so se Medvedovi, tako kot skoraj vsi Šentjurčani, vrnili domov na povsem izropano domačijo.

Prve mesece po osvoboditvi je Hinko Medved še urejal »občinske zadeve«, kmalu pa je postala nova oblast do njega nezaupljiva. Sledila so leta obveznih oddaj, poniževanj in maščevanj, o čemer pričajo ohranjeni družinski in uradni dokumenti. #2

Leta 1951 je bil gospodar Hinko Medved obsojen v imenu ljudstva na odvzem celotnega premoženja in državljanskih pravic.

Leta 1987 je bil posmrtno oproščen kazni, ni pa mu bila priznana rehabilitacija. V času vlade SRS je bilo leta 1986 celotno posestvo vrnjeno njegovim otrokom.

Poleti leta 1991 je zadnji gospodar Ladislav Medved – eden izmed 19 otrok matere Alojzije in očeta Hinka – postavil spominsko kapelico v zahvalo svojim staršem. Blagoslovljena je bila 25. junija 1991, na dan razglasitve Republike Slovenije kot samostojne države.

Hiša, vsa gospodarska poslopja in vrt pred hišo so pod zaščito Zavoda za spomeniško varstvo in so vpisana v Register kulturne dediščine Republike Slovenije. Predstavljajo kulturno, etnološko in etnografsko dediščino.

Na vseh poslopjih je čas pustil sledi. Postopoma je stekla obnova, ki še ni končana.

Vsak obiskovalec, ki želi zaužiti vsaj malo miru in lepote okolja, je na Medvedovi domačiji dobrodošel.

#1: Vsi dokumenti do leta 1913 se lahko postavijo na ogled, pri dokumentih iz kasnejšega obdobja pa je potrebno zaradi varstva osebnih podatkov upoštevati varovalno dobo 100 let. Zato bodo za naslednje zgodovinsko obdobje uporabljeni le dokumenti, ki ne razkrivajo osebnih podatkov.
#2: Verjetno je zakonodajalec glede objave osebnih podatkov predvidel, da vsi mlajši podatki niso za javno objavo, ker bi odkrili številne slabosti nekaterih oseb, ki so nekaj let po letu 1045 delili pravico in kazen.