Tesarjenje pomeni obdelavo lesa z železnim orodjem. Bistvo te obrti je v povezovanju dveh ali več lesenih elementov, kar imenujemo spoj ali lesena zveza. Tako povežemo posamezne dele lesa v čvrsto in stabilno konstrukcijo. Spoji so narejeni na mestih, kjer se stikajo podporni in podprti elementi neke konstrukcije.

Osnovno tesarsko orodje predstavljajo različne vrste sekir. Za tesanje okroglega lesa v oglato obliko so uporabljali sekiro, ki je podobna srednjeveški helebardi in je znana pod nazivom »cimermanka«. Nekoliko drugačna sekira, ki je imela dolgo naostreno rezilo, se je imenovala »plenkača«. Njena posebnost je bila v priostritvi. Na notranji strani je bila priostrena ravno, na zunanji strani, kjer so odletavali sekanci, pa je bila priostritev poševna. Uporabljali so tudi manjše sekire, tesla za dolbenje v masivni les, razna rezila za fino obdelavo, gibljive kotomere in dve različni žagi.