Krmo za živino, ki so jo potrebovali pozimi in zgodaj spomladi, so si oskrbeli s košnjo travnikov in senožeti. Živino so gnali na pašo v drugi polovici pomladi. Ob vsaki košnji so najeli kosce, ki so jih plačali z denarjem ali s pridelki. Številne kose dokazujejo, da je prišlo ob košnji pomagat več koscev. Vsaka košnja se je pričela s klepanjem (ostrenjem) kose že prejšnji večer. Kositi so začeli v zgodnjih jutranjih urah, ko je zaradi rose na travi kosa z lahkoto rezala. Za prvim koscem so se drug za drugim razvrstili ostali. Nikoli nista kosila dva kosca drug ob drugem.

Po košnji so travo razmetali za sušenje, jo nekajkrat obrnili in suho zgrabili v kopice ali odpeljali domov. Suho seno (mrvo) so vozili domov z »lojtrskim« vozom. Sistem nalaganja je zahteval posebno spretnost. Do vrha naložen voz so povezali z vzdolžno položenim lesenim drogom in učvrstili z vrvjo, ki je imela lesen kavelj.