Obsekane veje požaganih dreves so razžagali na metrsko dolžino. Okrogel les so razcepili s sekirami ali z železnimi zagozdami. Večino tega lesa so potrebovali za ogrevanje, preostanek pa so uporabili pri pripravi kope za kuhanje oglja. Na domačiji so potrebovali oglje, saj je bila pri hiši kovačnica. Višek oglja so uspešno prodali rudniškim kovačem, ki so skrbeli za vzdrževanje orodja.

Zlaganje drv pri pripravi kope je bila prava umetnost. Oglar je moral biti pri kuhanju oglja ves čas prisoten. Največja nesreča bi bila, če bi kopa zagorela. Zato jo je bilo potrebno vseskozi nadzirati in polivati z vodo. Ob kopi je bilo vedno pokrito zavetišče za oglarja. Ko so kopo razdrli, so oglje nalagali v vreče s posebnimi oglarskimi vilami in lopatami.

Les za ogrevanje so iz slabo dostopnih predelov v gozdu tovorili s posebnimi sedli na konjih.