“Ursus” 2019
Dodaj odgovor
“Ursus” 2019 bo festival nasprotij in povezovanj. Trije koncerti kjer se bo sodobnost povezala z preteklostjo. Nasprotja so konec koncev le navidezna, glasbeni stili samo pesek v oči, ki skrije bistvo. Še posebno sta si blizu baročna glasba in jazz: improvizacija, walking bass/basso continuo, izmenjujoči se solistični in tutti deli… so samo glasbene sorodnosti. Uživanje v muziciranju je sorodno vsem. Tako aktivnim glasbenikom kot pasivnim poslušalcem – še eno navidezno nasprotje, ki se ob doživetju glasbe zabriše.
Petek, 5. julija 2019 – Večer Francoskega Jazza
Legendarni francoski jazz pianist in skladatelj Claude Bolling je bil eden od pionirjev crossoverja. Poslastica za ljubitelje klasične in jazz glasbe v izvedbi odličnih splitskih glasbenikov: Goran Cetinić Koća – kitara, Tonči Tranfić – klavir, Piero Malkoč- kontrabas, Boris Žuvela- bobni. Na flavti se jim je pridružil Marko Zupan.
Tokratna zasedba je nastala na pobudo kontrabasista Piera Malkoča, ki se je pred leti preselil iz Slovenije v Split. Tam je spoznal izvrstne domače glasbenike, ki s svojo vsestranskostjo presegajo omejitve diplomiranega klasičnega glasbenika. Vešči so v jazzu, bluesu, improvizaciji in nenazadnje v klapskem petju, zato jim je bil tokratni program pisan na kožo.
Petek, 12. julija 2019 – Jukstapozicija
Moški glas – ženski glas, tenor in sopran, violinčelo ter violina. Nasprotja, ki se dopolnjujejo. Prej in sedaj.
Božena Angelova (violina) in Gregor Fele (violinčelo) sta izvedla tri skladbe: Arcangelo Cirelli: Sonata za violino in violončelo op. 5 št. 12 » Folia«, Wolfgang A. Mozart: Duo za violino in violo v B-duru KV 424, Zoltan Kodaly: Duo za violino in violončelo op.7.
Petek, 6. septembra 2019 – Okusi Baroka
Izvajalca koncerta: Giorgio Matteoli – kljunaste flavte in Luka Ambrosio – čembalo.
V tem ustvarjalnem obdobju glasbe za inštrumente je bila blok flavta veliki protagonist. Med pihali bi celo lahko rekli inštrument –»princ«.
“Sonata, Toccata, Arpeggiata, Canzone da sonar”: to so prve inštrumentalne oblike, ki jih najdemo ob začetku sedemnajstega stoletja. Kompozicije, katerih ime še vedno namiguje na izpeljanko iz glasbe namenjene za človeški glas. Počasi se nato pojavijo poimenovanja, kot “sonata za enega/dva ali več glasov in bas” in “sonata, napisana za vse vrste inštrumentov”. V poznem baroku se je proces zaključil: vsak inštrument je razvil svojo specifično literaturo in celo glasbene oblike so se dokončno osvobodile glasovnega stila; s sonato “Corelliana” z več kontrastnimi in ločenimi stavki, “Suito” iz stiliziranih plesov ter razvojem “Concerta grossa” in solo “Concertov”. Obilje Glasbe za vsak okus!